Naša žganja pridelujemo po kar nekaj načelih: Sadje mora biti zdravo, biti mora čim bolj zrelo, naj bi vsebovalo čim več sladkorja in arome, biti mora čisto. Za žganje je dobro le tisto sadje, katero bi dali v usta. Sadja iz katerega pridelujemo žganje ne škropimo. Drozgo hranimo v za to primernih sodih za živila. Žganje hranimo prvenstveno v stekleni ali nerjaveči - RP posodi. Žganja redčimo z destilirano vodo od 42 do 48 vol.% alkohola. Vsi naši proizvodi so v stekleni embalaži s potrebnimi oznakami na etiketi.

Naše žganje je: Za zdravje, moč, veselje in dolgo življenje. Seveda v normalnih količinah.

Slivovo:

To žganje pridelujemo izključno iz domačih dolgih sliv. Obiramo jih takrat, ko se pri peclju že grbančijo in so znotraj bolj rjave, kot zelene. Skratka obiramo ali stresamo jih v polni zrelosti, takrat ko ima sadež največ sladkorja in arome.

Hruškovo:

Pridelujemo žganje iz več vrst hrušk: Viljamovka, Tepke in Ovsenice Viljamovke običajno obiramo zelene in jih skladiščno zorimo ali pa pustimo da popadajo na tla in jih poberemo. Skratka biti morajo lepe rumene, mehke, da jih z roko lahko zdrobiš. Za hruške je pomembno, da so zrele, pri tepki, da je zunaj in znotraj rjava, če jo prepoloviš, da im prijetno aromo, mogoče tudi po medu. Namreč delamo napake da pobiramo tisto prvo sadje iz drevesa, ko se drevo kot pravimo v Prekmurju puca, dosti krat pa se nam zgodi, da zanemarimo tisto zadnje najboljše sadje, mogoče tudi zaradi tega, da nimamo več posode. Značilno je, da na koncu padajo iz hruške najlepši najdebelejši najbolj sladki in najbolj aromatični plodovi. Ovsenice pustimo kak dan na tleh, da se rjavo obarvajo.

Kutinovo:

Kutinovo žganje je zelo cenjeno za to ker ima specifično bogato aromo. Svežega sadja ne uživamo, zato marsikdo sploh ne ve, kako aromatična je kutina. Včasih smo sadež postavljali na omaro v spalnico, da je lepo dišalo. Dobre gospodinje kuhajo iz kutin kompot in marmelado. Marmelada se zelo lepo ujema z biskvitno rulado, spet zaradi arome. S kutinovim žganjem smo osvojili največ zlatih priznanj. Kutine se izredno težko meljejo.

Nešpljevo:

ta drevesa so žal pri nas zelo redka. Tudi na mojo pobudo je kar nekaj sadjarjev v zadnjem času zasadilo to sadno drevo, dajte tudi vi saj mlada sadika običajno že isto leto rodi Zrela in primerna za obiranje je pozno jeseni, mora biti rjava in mehka. Dobri poznavalci pravijo, da mora na nešpljo pasti tri krat slana. Žganje je zelo cenjeno.

Skoriševo:

Z razliko od nešplje skoriš rodi šele po sedmem letu starosti. Je zelo, zelo redko drevo običajno na dogem steblu in visoko. Zanimivo je, da ko sadeži popadajo na tla so rumeno oranžni in zelo trpki. Dobro je, da jih poberemo in skladiščno dozorimo. Postanejo rjavi in imajo prijeten okus.

Breskovo:

Delamo ga izključno iz vinogradniških breskvi, ker imajo specifično aromo, po večini so odporne na kodravost, z razliko, da cepljene nimajo take arome in so običajno škropljene.

Višnjevo:

Delamo iz zelo zrelih temno - bordo rdečih višenj nikoli škropljenih. Značilno za višnje je, da so precej kisle, kljub temu pa sadež vsebuje precejšnji delež sladkorja. Višnjevo žganje zelo cenimo.

Češnjevo:

Dobri poznavalci pravijo, da je najboljše češnjevo žganje iz gozdnih ali divjih češenj, le kdo bi jih nabiral?

Marelično:

To žganje je zelo cenjeno. Žal pa je težko ohraniti drevesa, ker ta, sodobna, hitro umirajo.

Vinsko:

To žganje pridelujemo iz ostankov vina. Posebno je treba poudariti, da iz pokvarjenega vina iz plesnivega soda tudi žganje ni dobro. To žganje v večini porabimo za likerje in za kvašenje sadja in zelišč. Če delamo iz žlahtnega – cepljenega vina je to pri nas edini proizvod, kjer bi lahko bili prisotni ostanki od škropljenja.

Tropinovo:

delamo iz vinskih tropin, kjer ni v celoti odvzet mošt – mehanično stiskanje.

Jabolčno:

Pridelujemo iz starih sort jabolk , Kanade, Bobovec, Jonatan, Mošancelj in druge Jabolka pobiramo zelo pozno, predvsem zaradi zrelosti in arome. Jabolku v travi ne škoduje niti slana, vendar ga je potrebno oprati.

Slivovo iz slivovega soda:

Tega je sicer manjša količina . V tem – slivovem sodu ga hranimo najmanj 4 leta. Tako žganje je blagega okusa ni agresivno in je prijetne rumeno zlate barve.